KURENTOVA HIŠA

Glavni nosilec nesnovne dediščine je Zveza društev kurentov, ki združuje 25 društev s preko 1.100 člani, kar pomeni, da je v zvezo vključena glavnina posameznikov, ki ohranjajo kurentovo obredje.

Zveza društev kurentov je bila ustanovljena leta 2014 in ima danes status društva v javnem interesu na področju kulture. Zveza društev kurentov je plod prizadevanj zainteresiranih društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta in njegovega obredja.

Kurentovo obredje je živ pojav, ki se spreminja, vendar je potrebno biti pri njegovem izvajanju kar se da previden. V sodobni tehnološki družbi je še posebej pomembno, da smo pri vnašanju novosti v etnografsko izročilo kritični. Društva, ki so nosilci izročila, se tega zavedajo, zato je bil ključen povod za ustanovitev Zveze društev kurentov prav želja po skupni kritični presoji novosti v obredju in želja po vračanju k prvobitnosti. Navedene cilje lahko društva dosežejo le skupaj, saj združevanje omogoča tesnejše sodelovanje, boljši pretok informacij in večji vpliv na širšo okolico. Izredno pomembno je, da skupine kurentov sodelujejo in druga drugi podajajo dobronamerne predloge ter s tem skupaj oblikujejo živo izročilo.

Za potrjevanje slovenske narodnosti imajo pomembno vlogo ustanove in združenja, ki se dejavno posvečajo skrbi za narodovo zgodovino in tradicijo in z njo seznanjajo aktualno tujo in domača javnost ter mlajše rodove.

Slovenci še kako potrebujemo muzeje, muzejske zbirke, objekte in hiše povezane z zgodovino  in kulturno tradicijo, ki nam ohranjajo dediščino preteklosti, da se lahko poučimo ne le o tem,    kam gremo, ampak tudi, kdo sploh smo. Zgodovina in tradicionalni običaji so nedeljivi del narodne kulture, je neponovljiva in samobitna; iz navedenega sledi, da smo zaradi pomanjkanja čuta za ohranjanje le-te že marsikaj izgubili, na številne pomembne dogodke pa pozabili. Vsaka država - tudi Slovenija - se ponaša s svojimi vidnimi kulturnimi objekti in posamezniki oziroma ljudmi, ki so ponesli njeno ime prek narodnih meja. Med njimi je tudi tradicionalni lik kurenta - koranta, kateri je prepoznaven ne samo doma na Ptujskem območju temveč širom Slovenije in sveta.

Z vsakim napredkom prihaja tudi do sprememb in poizkusov po spreminjanju pustne in etnološke  identitete likov, ki izvirajo iz ptujskega in dravskega polja. Z načinom in prepoznavnostjo bomo njegov lik in njegovo poslanstvo zaščitili v danem primeru na način, kot ga ne Ptuj niti svet še ni videl. Sama podoba kurenta-koranta v Ptuju kot pokrajinskem središču in nenazadnje v njegovi celotni okolici, mora biti predstavljena kot osrednji lik tega območja, ki predstavlja temelj vsakega Kurentovanja in pooseblja identiteto spodnjega Podravja skozi opravo in obredje kurenta-koranta.

Kurentova hiša predstavlja in postavlja kurenta-koranta na pomembno mesto, ki je zgodovinskega  pomena, kar pričajo dejstva, da se je etnološka povorka in samo Kurentovanje pričelo s strani  nekaj zanesenjakov leta 1960, kateri so etnografke like pripeljali iz okolice Ptuja v samo mesto  ter jih tako pričeli predstavljati širši javnosti. Seveda je na Ptuj največ gledalcev in turistov privabil prav demonski lik kurent-korant. Pri tem pa se zavedamo, da leta tečejo in razvoj gre naprej, prav tako se spreminja tradicija, katera pa ni obšla niti lika kurenta-koranta.

V Kurentovi hiši bo z uporabo modernih tehnologij  spoznavanje kurenta-koranta in njegovega obredja interaktivno in s tem bolj izobraževalno, zapomnljivo, individualizirano, doživeto ter globalno prepoznavno. Digitalna predstavitev kurenta-koranta (pernati, rogati, haloški,…) bo izobraževala obiskovalce o poglobljenem pomenu izvajanja obredja, ki so se na Dravskem in Ptujskem polju teh Halozah in Slovenskih Goricah ohranili iz pradavnine do današnjih dni.

V središču Kurentove hiše  je ohranjanje in valorizacija nesnovne kulturne dediščine skozi razvoj nove kulturne ponudbe ter integracijo inovativnih praks ohranjanja in oživljanja dediščine. Nesnovna kulturna dediščina brez ali s premalo raznolike vsebine ostaja neprepoznavna ali neizkoriščena. Ta izziv bomo reševali s pomočjo najnovejše tehnologije, ki omogoča predstavitev kulturne dediščine na doživljajski in inovativen način. Te rešitve pa tudi predstavljajo učinkovito ohranjanje kulturen dediščine za naslednje rodove.

Aleš Ivančič, Zveza društev kurentov