Zveza društev kurentov Ptuj koordinira delo med društvi kurentov ter skrbi za ohranjanje kurentovih obhodov, ki so bili 7. decembra 2017 vpisani na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

 

Pri obhodih kurentov sodelujejo posamezniki, družine, podeželske in mestne skupnosti. Skupine kurentov običajno sestavljajo od 10 do 20 mož in fantov, ki se jim občasno pridružijo tudi ženske in otroki. Nosilci se združujejo ne le zaradi skupnega interesa ohranjanja tega obredja, ampak tudi na podlagi medgeneracijskih, prijateljskih in družinskih vezi. V zadnjih desetletjih je število kurentov postopoma naraščalo. Nekateri med njimi delujejo v okviru neformalnih lokalnih skupin, drugi pa so organizirani v društva (več kot 30), nekatera so del Zveze društev kurentov. V UNESCO nominacijo so vključene vse skupine, ki so podale predlog za vpis v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obrtniki, ki izdelujejo maske in oprave, so tesno povezani s kurenti, čeprav si jih mnogi izdelujejo sami. Ženske so pri ohranjanju te tradicije odgovorne za izdelavo papirnatih okraskov in volnenih nogavic. Geografsko območje, kjer se izvajajo obhodi kurentov je omejeno na severovzhodni del Slovenije, in sicer na Mestno občino Ptuj, občino Ormož ter na nekatere manjše občine na Ptujskem in Dravskem polju (Markovci, Dornava, Gorišnica, Videm, Hajdina, Kidričevo), Haloze (Podlehnik, Žetale, Majšperk) in območje Slovenskih Goric (Juršinci, Destrnik, Sveti Andraž). Glede na število nosilcev (družine, skupine, društva) izstopajo vasi Markovci, Zabovci, Spuhlja, Bukovci, Borovci, Stojnci, Lancova Vas, Pobrežje, Draženci, Janežovci, Vareja, Prvenci, Grajena in Mestni Vrh. Obhodi kurentov sodijo med pustna obredja. Od svečnice (2. februarja) do pepelnične srede kurenti opravljajo obredja po vaseh, od druge polovice 20. stoletja tudi skozi mesto Ptuj. Skupine kurentov v spremstvu enega ali več hudičev tečejo od hiše do hiše, naredijo krog na dvorišču in skačejo okoli gospodarja in njegove žene. Hrupno zvonjenje in vihtenje lesene palice odganja vse zlo in prinaša srečo in veselje. Ljudje jim ponujajo hrano in pijačo, ženske pa jim v znak naklonjenosti delijo robčke. V vaškem okolju ponekod gospodinja ob prvem obisku kurentov v znak zahvale in sreče pred njimi razbije lončeno posodo. Kurenti so oblečeni v ovčje kožuhe in gamaše, na glavi imajo usnjena naličja z značilnim šilastim nosom, dolgim jezikom ter kravjimi rogovi ali perjem, opasani so s kravjimi zvonci, v rokah držijo lesene palice, ovite z ježevimi bodicami in pripetimi robčki. Glede na naglavni okras razlikujemo med tako imenovanimi pernatimi in rogatimi kurenti. Pernati kurenti imajo ušesa iz puranjih ali gosjih peruti in slamnate rogove, ovite z usnejm in okrašene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami. Rogati kurenti pa imajo prave goveje rogove in usnejna ali kožuhovinasta ušesa. Nekatere skupine kurentov se predstavljajo tudi na karnevalih in drugih dogodkih izven lokalnega okolja. Po liku kurenta, ki je najbolj prepoznaven slovenski pustni lik, je dobil ime tudi mednarodni pustni festival, Kurentovanje na Ptuju. Prvotno so bili nosilci samo moški. Po ljudskem izročilu so dedje prenašali obredja na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli toliko fizične moči in napora pri nošenju težke kurentije. Od druge polovice 20. stoletja se žene in otroci udeležujejo obhodov pogosto z masko hudiča ali celo kurentov. Ženske in otroci so aktivno vključeni v vse dejavnosti tega običaja, pri izvedbi in varovanju obhodov. Kurenti se običajno organizirajo v skupine, nekateri ustanovijo društva. Vodja je praviloma najstarejši član, ki tudi organizira pohode po vaseh in mestih. Pomemben nosilec običaja je Zveza društev kurentov, ki deluje kot krovna organizacija in skrbi za prenos dediščine iz roda v rod. V preteklosti so si moški sami krojili obleke iz vsega, kar je bilo na voljo na kmetiji; dandanes oblačila izdelujejo domači mojstri. Posebno vlogo imajo žene in dekleta, ki so odgovorne za okrasje (papirnate rože in pentlje, volnene nogavice, poslikave usnjenih obraznih mask, vezenje robčkov) in za posebne pustne jedi, ki jih ponudijo kurentom ob njihovih obiskih. Vsako letne priprave in izvedbe obredja imajo velik vpliv na lokalne skupnosti ter prispevajo h krepitvi medčloveških vezi in lokalne identitete. V priprave je vključenih več generacij: otroci, mladostniki in odrasli obeh spolov. Zavezanost in pripadnost nosilcev temu običaju dokazuje tudi dejstvo, da si odrasli vzamejo dopust, da lahko izvajajo ta prastari obred, nekatere šole pa so zaprte, saj se zavedajo pomena varovanja dediščine. Lokalni prebivalci znajo v tem obredju prepoznati modrost svojih prednikov, ki lahko pripomore k boljši kakovosti življenja ljudi in vseh živih bitij. Obhodi kurentov od vrat do vrat predstavljajo pomemben del regionalne identitete, zato so pokrajino, kjer potekajo obhodi, poimenovali Dežela kurentov. Prevladujoče sporočilo kurentovega obredja soustvarja in uveljavlja trajnostno identiteto mesta Ptuj in njegove okolice. Lik kurentov je predstavljen v številnih logotipih podjetij, pa tudi v javnopravnih osebah in civilnih organizacijah. Izvajanje samega obredja je častno dejanje, ki ga opravljajo ljudje iz različnih družbenih slojev in se v pustnem času poistovetijo s likom kurenta. V sodobnem svetu postaja kurent s svojo sporočilno vrednostjo ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v čase, ko je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom.