Izdelava spletnih strani - Sqwiz

Kurent

V severovzhodnem delu Slovenije se je ohranil eden izmed skrivnostnih in najlepših običajev - imenovan Kurentovanje, ki predstavlja največji slovenski in srednjeevropski pustni festival. Entnografski del pustnih dogajanj, ki ga zaznamuje osrednji pustni lik kurent oziroma korant, je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema devetnajst občin. Mikro območje obhodov pa je omejeno na mestno občino Ptuj, občino Ormož in manjše občine Ptujskega in Dravskega polja (Markovci, Dornava, Gorišnica, Videm, Hajdina, Kidričevo), Haloz (Podlehnik, Žetale, Majšperk) ter Slovenskih goric (Juršinci, Destrnik, Sveti Andraž). Po številu nosilcev (družine, sekcije, društva) izstopajo vasi: Markovci, Zabovci, Spuhlja, Bukovci, Borovci, Stojnci, Lancova vas, Pobrežje, Draženci, Janežovci, Vareja, Prvenci, Grajena, Mestni Vrh.

Kurentova - korantova obredja

Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Ali je kurent poganskega, slovanskega morda celo grškega ali kakega drugega izvora, tega še danes ne vemo. Osnovni nosilci in izvajalci te dediščine izhajajo iz družinske skupnosti v vaseh in od 19. stoletja dalje s preseljevanjem ljudi tudi v mestih. Po starodavnem izročilu so dedje prenašali obredje na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli veliko fizične moči in napora pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom. Nekoč so si možje kurentije izdelovali sami iz priročnih materialov, ki so jih imeli na kmetiji. Danes kurentije izdelujejo lokalni mojstri domače obrti. Posebno vlogo imajo žene in dekleta, ki skrbijo za izdelavo okrasja za kurentijo (papirnate rože in trakovi, izdelava volnenih gamaš, poslikava usnjenih mask, vezenje robčkov). Pri izvajanju in ohranjanju kurentovih obhodov so otroci vključeni v vse aktivnosti tega obredja. Ker je kurent skupinska maska, se posamezniki običajno združijo v etnografske skupine, mnogi imajo ustanovljena društva. Društvo ali skupino običajno sestavlja 15 do 20 članov. Vodja skupine je običajno najstarejši član, ki organizira in vodi obhode po vaseh in mestih. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič - kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.

Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo dva tipa kurentov: tako imenovanega pernatega in rogatega. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove. Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Kurent se pojavlja tudi v skupinah oračev kot plužar. Skupina priteče na dvorišče, kjer v krogu divje poskakujejo okrog gospodarja. Z bučnim zvonjenjem in zamahi z ježevko odganjajo vse, kar je slabo in prinašajo srečo in zadovoljstvo. Domačini jim ponudijo hrano in pijačo, ženske pa jim v znak naklonjenosti podarijo robčke. Na vaseh se je ohranila šega, da gospodinja ob prvem obisku kurentov v znak zahvale in sreče pred njimi razbije lončeno posodo. Izven lokalnega okolja se kurenti udeležujejo različnih etnografskih, karnevalskih in protokolarnih dogodkov.

Poslanstvo kurentov - korantov

V sodobnem svetu tekmovalnosti, individualizma, egoizma, nerazumnega uničevanja okolja postaja kurent s svojo sporočilno vrednostjo ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v čase, ko je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom; ko je sebe smatral kot neločljivi del vsega bivajočega in se ni postavljal v nadrejeno vlogo gospodarja in izkoriščevalca vsega in vseh zgolj za lastne kratkoročne koristi. V lokalnem okolju je tako močno prisoten, da se z njegovim poslanstvom istovetijo mnoge socialne strukture. Upodobljen je v mnogih celostnih podobah podjetij, javnih pravnih oseb in civilno-družbenih organizacij. Na etnografski in karnevalski povorki, ki nosita ime "kurentovanje," simbolizira osrednji pustni lik, brez katerega si ni moč omisliti obeh dogodkov. Številni lokalni prebivalci se vedno bolj zavedajo, da ta dediščina ni zgolj nek preostanek poganske narave naših očakov. V tej tradiciji prepoznajo mnogo modrosti, ki so jih poznali in spoštovali naši očaki in lahko veliko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne zgolj našega življenja ampak vsega bivajočega. Kurent v lokalnem okolju predstavlja mnogo več kot zgolj "neko pustno šemo". Sporočilna vrednost kurentovih obhodov soustvarja in krepi trajnostno identiteto mesta Ptuj in okolice. Biti del kurentovih obhodov je danes častno dejanje, ki mu ljudje iz različnih socialnih struktur sledijo in se z njimi istovetijo. Za prebivalce Ptuja, ki slovi kot najstarejše slovensko mesto, in okoliško prebivalstvo, predstavljajo pustna obredja del skupne identitete, vez z mističnim in pobeg od zemeljskega sveta.

 

Vir: Š. Čelan, Nominacija na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, Ptuj, 2016.
Izdelava spletnih strani - Sqwiz