Člani Zveze društev kurentov

V Zvezo društev kurentov je trenutno včlanjenih enaindvajset društev. V nadaljevanju so predstavljena po abecednem vrstnem redu.

DRUŠTVO KORANTI DESTRNIK

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2010 in je na začetku štelo 10 članov. Danes šteje 43 članov in ima sedež v Destrniku.

Koranti začnejo takoj po svečnici in vse do pepelnice z obhodi od hiše do hiše v domačem kraju in okoliških vaseh. Udeležujejo se tudi raznih karnevalov ter povork doma in v tujini. S skakanjem preganjajo zimo in v deželo privabljajo pomlad. Zbirajo robčke, domačini pa jih ob tej priložnosti pogostijo s pijačo in krofi. Če pri kateri hiši korant ni dobrodošel, se eden od njih povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v tistem letu. Najbolj se koranta razveselijo otroci.

  • Naslov: Destrnik 9, 2253 Destrnik
  • Vodja skupine: Miro Kokol, telefonska številka: 041 694 141
  • E-pošta: kokol.miro@gmail.com

DRUŠTVO KORANTI PODLEHNIK

Društvo   je bilo ustanovljeno leta 2002 in ima danes več kot 40 članov. V pustnem času člani s svojimi obhodi obujajo stare običaje v domači vasi in na različnih karnevalih doma in v tujini. Člani predstavljajo rogatega haloškega koranta, ki izžareva moč in vzdržljivost.

  • Naslov: Podlehnik 9, 2286 Podlehnik
  • Vodja skupine: Bogdan Šimenko, telefonska številka: 041 485 807
  • E-pošta: sanja.simenko@gmail.com

DRUŠTVO KORANTOV GRAJENA

Pod okriljem Kulturnega društva Grajena so leta 2009 ustanovili sekcijo Korantov Grajena. Zaorali so ledino fašenka na Grajeni in bili pri tem zelo uspešni. Pričeli so tako, da so preganjali zimo in obiskovali domačine po domovih ter prinašali srečo. Krajani jih sedaj vsako leto nestrpno pričakujejo, hkrati pa društvo močno podpirajo pri njegovih načrtih.

Na svečnico prirejajo že tradicionalni korantov skok na Grajeni, ki se ga udeležijo tudi člani drugih društev. Vsako leto gostujejo v krajih širom Slovenije ter na ptujski povorki. Med člani so se spletle posebne prijateljske vezi, v društvo pa so vključili tudi svoje družine, prijatelje in simpatizerje. Kot samostojno društvo so začeli delovati januarja 2015.

Vsako leto za člane, njihove družinske člane, prijatelje in simpatizerje  pripravijo piknik in izlet. V času delovanja so obiskali Beograd, Blatno jezero, slovensko obalo, Prekmurje, Sarajevo - vse to v organizaciji upravnega odbora, s predsednikom Milanom Klemencem na čelu.

DRUŠTVO KURENTI CENTER PTUJ

Zgodovina nastajanja društva izhaja iz družinske tradicije, ki so jo že v prejšnjem stoletju negovali v družinah Lovrec in Fajt. Vodenje skupine so nato prevzeli sinovi, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v skupino povabili še svoje prijatelje, ki se prvenstveno zavedajo temeljnega poslanstva te čudovite tradicije. Moč te tradicije izvira iz razumevanja holističnega prepleta med duhovnim in materialnim. Mnoge posledice opravljanja kurentovih obredov pa so zavita v mističnost, ki jo pojasnjujejo nova spoznanja o duhovnosti in njenih vplivih na pozitivne spremembe. V društvu se zavedajo, da verovanja in običaji naših prednikov, ki so se ohranili vse do danes, niso zgolj poganske narave. Poslanstvo te čudovite tradicije se kaže v samem obredu, ki lahko pripomore do višjih nivojev zavesti, kjer je humanizacija pomembnejša od homonizacije. Želja nosilcev te tradicije je, da bi znali razumeti staro modrost, ki pravi, da je za srečo potrebno in vredno trpeti. Če bi namreč bili vsi pripravljeni prinašati srečo, bi bili na koncu vsi veseli in zadovoljni. Prepričani so, da je tudi dandanes eden izmed bistvenih ciljev v življenju sobivanje vsega manifestiranega in nemanifestiranega.

DRUŠTVO KURENTI PTUJ 1

Društvo ohranja in živi dediščino kurenta in njegovega obredja. Obstaja pet let in je nastalo iz zametkov skupine, ki je že več kakor 30 let ohranjala in živela tradicijo kurentovega obredja. Predstavlja se v domačem okolju, po Sloveniji in tujini, svoje obredje opravlja v zimskem času, med svečnico in pepelnico.

Ko se kurenti odpravijo po vasi od hiše do hiše, zvonijo in se ne odkrivajo, zaplešejo v krogu in bučno želijo dobro letino in plodnost pri hiši. Veseli so vsakega daru, obredje pa opravljajo predvsem v želji po negovanju žive kulturne dediščine, to je kurenta, ki ga nosijo v sebi. Dediščino člani ohranjajo s strahospoštovanjem.

DRUŠTVO SKUPINA KORANTOV 311 PTUJ

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1992 in se je uradno registriralo leta 2002, ko je štelo 9 članov. Društvo šteje danes 20 članov in ima sedež v Četrtni skupnosti Rogoznica na Ptuju.

Člani društva skupine korantov 311 Ptuj predstavljajo pernatega kurenta, ki s svojim obredjem odganja zlo in prinaša srečo ter dobro. Prav zato je društvo, predvsem v pustnem času, zraven sodelovanja na ptujskem Kurentovanju in na karnevalih v ostalih krajih po Sloveniji, aktivno tudi pri podpiranju slovenskih alpskih smučarjev. Slednje člani podpirajo že od leta 2002, ko so bili del Fan cluba Mitje Dragšiča, od leta 2017 pa so tudi del Fan Cluba Ilke Štuhec, ki so jo podpirali na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu ob osvojitvi zlate medalje.

V letu 2018 so se člani prvič udeležili zimskih olimpijskih iger v Pyeongchangu, kjer so podpirali slovenske športnike. Poglavitni namen njihove prisotnosti je bil, v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo prikazati lik kurenta, ki je bil leto prej prav v Južni Koreji uvrščen na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO JEŽEVKA

Društvo šteje 45 članov, članic in otrok ter ohranja pustne šege in navade. V času pusta, od svečnice do pepelnice, si nadenejo kurantovo opravo in s svojim poskakovanjem in glasnim zvonjenjem kličejo pomlad v deželo. Med obhodi v primarnem okolju obiščejo svojce, znance in prijatelje ter jim zaželijo dobro leto in srečo. Ponavadi jih domačini pogostijo, ženske pa jim podarijo robčke. Udeležujejo se raznih pustnih prireditev v Ptuju, v okolici ter po Sloveniji, ampak le v času pusta -  od svečnice do pepelnice. Njihovi stalni spremljevalci so: hudič, rusa in pokač.

V prostem času se v okviru društva ukvarjajo z izdelavo posameznih mask ter s popravili na njihovih opravah. Družijo se tudi izven pustnega časa, saj imajo na Mestnem Vrhu pri Ptuju lepo urejene društvene prostore, v katerih so že tudi organizirali delavnice za šolske otroke, na katerih so jim predstavili pustne like, pomen maskiranja in običajev v našem okolju.

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KORANTI HAJDINA

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KORANTOV DUH

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 na Ptuju, kot ohranjevalec etnografske dediščine lika kurenta in njegovega obredja. Šteje 20 članov, ki aktivno sodelujejo na ptujskem karnevalu ter tudi na drugih karnevalih po Sloveniji in tujini. Društvo ima lično urejene društvene prostore v Jenkovi ulici 6 na Ptuju. Leta 2012 je bil prejšnji predsednik (sedaj častni član) društva Vlado Hvalec izbran za 13. Princa ptujskega karnevala. Zraven organizacije sejma rabljene kurentove opreme društvo skozi celo leto na široko odpira vrata svojih društvenih prostorov, kjer naključnim gostom ali organiziranim skupinam z veseljem predstavijo lik in pomen kurenta.

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO NOVI KORANTI 94

Etnografsko društvo Novi koranti 94 je novo nastala skupina, čeprav segajo njene korenine že v leto 1994. S svojim poslanstvom začnejo v času pusta, ko si takoj po svečnici nadanejo ovčjo kožo, si okrog pasu pripnejo zvonce in v roke vzamejo ježevko, konča pa se ob pepelnici. Skupina lik kurenta predstavlja v domačem okolju, širom Slovenije in tudi v tujini, s predstavitvami v šolah in vrtcih pa skrbijo za prenašanje nesnovne dediščine na mlajše generacije. Društvo šteje 29 fantov in deklet, ki v kurentije oblečejo tudi svoje otroke.

  • Naslov: Pleterje 21, 2325 Kidričevo
  • Vodja skupine: Matej Erlač

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KURENT

Etnografsko društvo Kurent je bilo ustanovljeno  z namenom ohranjanja in prenašanja ljudskega izročila o pustnih šegah na Dravskem in Ptujskem polju. Danes ima več kot 55 članov, med katerimi je 17 otrok. Društvo združuje več pustnih likov - pernatega in rogatega kurenta, lik hudiča, lik baba deda nosi, lik ruse in več pokačev. S predstavitvami pustnih običajev v šolah po Sloveniji in vključevanjem mladih v delovanje društva skrbimo za prenašanje kulturne dediščine na mlajše generacije. V pustnem času člani društva opravljajo pustne obhode po Dravskem in Ptujskem polju, udeležujejo pa se  prireditev in karnevalov tako doma kot v tujini.

V letih delovanja, se je društvo predstavilo v 15 različnih državah po svetu; Nemčija, Srbija, Italija, Luxembourg, Kitajska – predstavniki RS na EXPU2010, Hrvaška, Avstrija, ZDA, Kanada, Belgija, Španija, Bolgarija, Francija, Avstralija in Nova Zelandija. 

Društvo je vpisano v Register nesnovne  kulturne dediščine v RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Obhodi, ki jih izvajamo so vpisani na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Zraven svoje bogate  knjižne  zbirke ima društvo v lasti izredno dobro ohranjeno  masko kurenta iz leta 1960. Etnografsko društvo Kurent, je prepoznavna institucija v svetu, kar potrjuje z partnerskimi pogodbami med društvi, univerzami in muzeji iz drugih držav Evrope!

  • Naslov: Cankarjeva ulica 4, 2250 Ptuj
  • Vodja skupine: Bojan Zemljarič, telefonska številka: 041 552 329
  • Vodja skupine: Dejan Kodrič, telefonska številka: 031 304 742
  • E-pošta: info@ed-kurent.si
  • Spletno mesto: www.ed-kurent.si

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO ZVONEC

Društvo deluje od leta 2014. Člani delujejo kot organizirana skupina korantov na področju ohranjanja kulturne dediščine – pustnih običajev. Te ohranjajo predvsem z vsakoletnimi obhodi hiš po vasi Žabjak. Udeležujejo se tudi etnografskih povork po Sloveniji in tujini. Skupina šteje okrog 40 članov, od tega 16 mladih, starih do 10 let, na katere prenašajo svoje poslanstvo. V skupini uporabljajo zvonce starejše izdelave - pet članov jih ima stare vsaj 70 let, trije člani pa imajo stare vsaj 100 let. Iz tega izvira tudi ime skupine.

  • Naslov: Zechnerjeva ulica 16F, 2250 Ptuj
  • Vodja skupine: Iztok Kovačec, telefonska številka: 041 626 366
  • E-pošta: iztok.kovacec@gmail.com

ETNOGRAFSKO KULTURNO DRUŠTVO VESELI KORANT

Društvo obstaja od leta 1997 in šteje 27 aktivnih članov. Njihov cilj je širiti in ohranjati čudovito poslanstvo ter čast koranta.

Moč te tradicije izvira iz njegove mističnosti. Po prvotnih izročilih naj bi korant preganjal zimo in prinašal v deželo pomlad. To počne tudi danes, ko so nekdanje tegobe, ki so se kazale predvsem v pomanjkanju hrane, sicer zamenjale številne druge.

V našem okolju, v času pustovanja, poslanstvo odganjanja zla in vzpostavljanja vsega dobrega že dolgo opravljajo koranti oziroma kurenti. Moč te čudovite tradicije se kaže v samem obredu, ki je namenjen prinašanju sreče. Poslanstvo korantov se prvenstveno kaže v preganjanju slabega in prinašanju dobrega. V času njihovega obstoja so koranti zraven domačih krajev in domačij obiskali tudi velik del Slovenije ter tujine in tako poslanstvo ter lik koranta približali ljudem tudi drugod.

KULTURNO FOLKLORNO DRUŠTVO PODLEHNIK, KORANTI

V Podlehniku se je pustno izročilo ohranjalo v celoti vse do današnjih dni. Prve skupine so se začele organizirati že leta 1939. Od leta 1967 se orači redno udeležujejo ptujskega kurentovanja. Skupina seveda nastopa tudi izven meja Slovenije. Etnografsko skupino iz Podlehnika sestavljajo orači, koranti, pokači, rusa. Orači in koranti hodijo po vasi od hiše do hiše le v času pusta. Ljudem zaželijo dobro letino, srečo pri hiši in v hlevu. Pri vsaki hiši orači zaorjejo, korant drži za plug, drugi koranti poskakujejo naokoli, sejavec poseje drob, pokar pa poka z bičem. Gospodar in gospodinja jih nato obdarita s klobasami, jajci, krofi in denarjem. To poslanstvo se opravlja po vasi le na pustno soboto, nedeljo, ponedeljek in torek do 12. ure.

Značilnost podlehniškega koranta je, da so rogovi obrnjeni navzgor.

KULTURNO, TURISTIČNO IN ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KORANTOV DEMONI

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001. Danes ima več kot 50 članov. Ime je društvo povzelo po grški mitologiji, bogu Demonu, ki v religiji, folklori in mitologiji velja za nadnaravno bitje.

Osnovna naloga društva je ohranjanje kulturne dediščine ter šeg in navad v času pusta – fašenka. Člani društva so najbolj aktivni v času pusta - od svečnice do pepelnice. Pri obhodih po vasi sodeluje večja skupina korantov, ki jo vedno spremlja vsaj en hudič – vrag. Društvo aktivno sodeluje pri vsakoletnih pripravah na pustovanje v domačem kraju. Člani se udeležujejo tudi pustnih prireditev izven občine in v tujini.

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BARON, SEKCIJA KORANTI

Leta 1829 je v cerkveni kroniki sv. Marka nižje Ptuja, kronist opisal lik koranta (kurenta). Že takrat so se fantje z Markovškega v pustnem času odeli v korantije. Leta 1938 je v  Markovcih skupina mladih fantov ustanovila folklorno društvo, v sklopu katerega vse od takrat deluje tudi sekcija korantov. V Prvencih so takoj po drugi svetovni vojni znani koranti iz Šponove domačije: Franc in Alojz Strelec; v petdesetih letih pa Ivan in Viktor Strelec. Iz Šponove domačije izhaja tudi korant in 12. Princ ptujskega karnevala Janez Golc. Koranti in korantovo obredje se tako po njim znanih podatkih v Prvencih ohranja že vsaj štiri generacije. Leta 2012 so ustanovili kulturno umetniško društvo Baron, v okviru katerega ohranjajo korantova obredja.  Koranti po svečnici ponoči začnejo z zvonjenjem brez oprav. V ponedeljek na mali fašenk si zjutraj odenejo oprave in opravijo korantovo obredje. Na domačijo prizvonijo v maskah, ki jih po izročilu snamejo samo v zaprtem prostoru. Gospodarju, gospodinji in vsem prisotnim sežejo v roko ter z njimi izvedejo korantov ples (poskakovanje in zvonjenje). Ko si snamejo masko, zaželijo vse dobro, dobro letino, mir in zdravje v družini ter hlevu. Gospodar jim nalije »kupico« vina, »gospodija« pa jim ponudi prigrizek. Če je pri hiši dekle, zaveže vsakemu korantu na verigo zvoncev platneni robec. Izvoljencu ponavadi robec priveže na prsi. Pred odhodom še zaželijo vse dobro, čimprejšnjo pomlad in milo zimo, nadenejo kape, pozvonijo na dvorišču in gredo k naslednji domačiji.

  • Naslov: Prvenci 10B, 2281 Markovci
  • Vodja skupine: Janez Golc, telefonska številka: 041 469 506
  • E-pošta: janez.golc@gmail.com

PTUJ SKI KURENT KLUB

Začetek kurentov iz tega kluba sega v leti 1980 in 1981. V letu 1983 so se prvič pojavili na Zlati lisici v Mariboru. V letu 1984 so se udeležili Olimpijskih iger v Sarajevu s Smučarskim klubom Ptuj. Od takrat naprej so s Smučarskim klubom Ptuj sodelovali na obiskih svetovnih prvenstev v alpskem smučanju ter zimskih olimpijskih iger. V letu 2014 so izdali almanah z naslovom »S kurenti po svetu«, posvečen obdobju 30-ih let, to je od olimpijade v Sarajevu leta 1984 do olimpijade v Sočiju leta 2014. V tem času je bilo obiskanih 14 svetovnih prvenstev, 4 olimpijade in več zaključkov svetovnih prvenstev. V letu 1996 so se registrirali kot društvo z imenom Ptuj ski kurent klub.

Od leta 1980 do sedaj so vsako leto aktivni udeleženci ptujskega karnevala. Hkrati so vse od leta 1983 do sedaj sodelovali na 27. Zlatih lisicah v Mariboru. Njihova častna člana sta Tone Vogrinec ter prvi predsednik države Milan Kučan. Najodmevnejša je bila udeležba v Kanadi -  na olimpijadi v Calgeryu leta 1988.

FOLKLORNO DRUŠTVO LANCOVA VAS, SEKCIJA KORANTI

Na območju Lancove vasi so kurenti v preteklosti spremljali orače. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož hrani fotografski material, kjer so zabeleženi prvi uradni nastopi oračev na karnevalu v Mariboru leta 1932. V opravo rogatih kurentov so se vedno oblekli le moški, to tradicijo pa so v skupini ohranili do danes. Maske izdelujejo nekateri mojstri na ptujskem območju, zvonci pa so izdelani v domačem okolju občine Videm. Zaradi velikega interesa po maskiranju v kurente, ki so spremljali orače (število kurentov pri oračih je omejeno), so leta 1991 ustanovili sekcijo Koranti, ki ima 70 članov. Ti nastopajo v lokalnem okolju (obisk domačij in hiš na vasi) in v tujini na raznih etnografskih festivalih in karnevalih. Od drugih kurentov se ločijo predvsem po obliki maske, saj so na njen vrh nasajeni rahlo navzdol ukrivljeni kravji rogovi. Društvo je organizator karnevala v Vidmu pri Ptuju.

TURISTIČNO DRUŠTVO KORANTI IZ POBREŽJA

Že mnogo let obstaja v vasi Pobrežje tradicija, da se ohranjajo in obujajo stari običaji. Tako so se krajani že mnogo let nazaj združevali v manjše skupine in tako ohranjali pustne običaje. V začetku so to bile majhne skupine ali posamezniki, z leti pa je postajalo vedno bolj množično. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 z namenom ohranjati in negovati ljudsko izročilo svojega kraja in dediščino prednikov ter jo prenašati na mlajše rodove. Šteje 45 članov, ki  delujejo na številnih področjih. Udeležujejo se mnogih karnevalov in obiskujejo številne kraje, mesta ter razne prireditve.

TeDe KORANT KLUB TURNIŠČE DRAŽENCI

Njihove začetnice imena TeDe označujeta krajevni imeni izvora njihovih članov, in sicer naselja Turnišče in vasi Draženci. Kot začetek njihovega udejstvovanja v poslanstvu koranta lahko označimo leto 1998, ko so pričeli delovati kot sekcija v Kulturnem društvu Draženci. Danes delujejo kot samostojno društvo. Večino njihovih članov lik koranta spremlja že od zgodnje mladosti in ga prenaša na mlajše rodove, s čimer se število članov povečuje. V pustnem času najprej obiščejo domače vasi, če jim čas dopušča, se odzovejo tudi povabilom organizatorjev karnevalov tako doma kot v tujini.

Kot zanimivost imajo člani na korantovi maski isto zaporedje barv trakov in nad njimi štiri papirnate rdeče vrtnice, ki jih izdelajo sami. Leta 2009 je pod njihovim okriljem postal 10. Princ ptujskega karnevala princ Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsessina X.