18. februar 2019

Odziv na prispevek Marka Radmiloviča, Zapisi iz močvirja: Švedsko kurentovanje

Zveza društev kurentov se je odzvala na prispevek Marka Radmiloviča z naslovom Zapisi iz močvirja: Švedsko kurentovanje, objavljenim na Valu 202 in portalu MMC, 12. 2. 2019. Avtor prispevka je z objavo napačnih, nepopolnih in posplošenih navedb ter interpretacij povsem zbanaliziral pomen kurenta in kurentovega obredja, kar lahko škoduje poslanstvu tega izročila. S tem je posegel v interese Zveze društev kurentov, kot reprezentativnega predstavnika nosilcev kurentovega obredja, z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašenega za živo mojstrovino državnega pomena in vpisanega na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva ter v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.

Kurent je etnografski lik, prepoznan kot del nesnovne kulturne dediščine človeštva in nikakor ne pustna šema, kakor je imenovan v prispevku. Številni mednarodno priznani etnologi in antropologi, med njimi dr. Niko Kuret so enotni, da kurenti in njim podobni liki ne sodijo med pustne šemske like, ampak v njih vidijo globlji pomen starodavnih obredov, s katerimi so naši predniki dvigovali zavedanje o odgovornem odnosu do vsega bivajočega in zdravljenju zadanih ran, ki jih je materialistično pohabljen del človeške civilizacije vedno počel skozi celotno zgodovino. Današnje izvajanje obredij se ne konča samo v ohranjanju spomina na stare dobre čase, ali v zgolj gledališkem uprizarjanju preteklosti. Kot namreč izhaja iz nominacije na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je kurent danes s svojo sporočilno vrednostjo, v svetu tekmovalnosti, individualizma, egoizma, nerazumnega uničevanja okolja, ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v čase, ko je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom; ko je sebe smatral kot neločljivi del vsega bivajočega in se ni postavljal v nadrejeno vlogo gospodarja in izkoriščevalca vsega in vseh zgolj za lastne kratkoročne koristi. Da ne gre za karnevalsko masko je pojasnil tudi dr. Niko Kuret, ki je na vprašanje ali kurenti sodijo med karnevalske maske, podal izjemno globok in jasen odgovor, ki se glasi: ‟Ostanki starodavne obrednosti so začeli bledeti. Toda korant ni, ne bo in ne more biti komični lik. S tem je vse povedano.” Kurent tudi ne odganja zime, kakor napačno razume avtor prispevka, saj so njegova obredja namenjena čaščenju plodnosti, odganjanju zla in prinašanju dobrega. Tudi zima je namreč sestavni del življenjskega kroga in je potrebna za rodnost in plodnost v naravi.

Obhodi kurentov so živ pojav, katerega nosilci in izvajalci so ljudje in ki se prenaša iz roda v rod, zato je povsem običajno, da se skozi čas spreminja. Nekdaj doma izdelane kurentove oprave, ki so jih fantje izdelovali iz priročnih materialov, so danes res nadomestile te, izdelane pri lokalnih mojstrih domače obrti, dostopnost materialov pa je povzročila njihovo vizualno spremembo, vendar to dejstvo z ničemer ne posega v samo bistvo izročila. Zgolj dejstvo, ali ima kurentova oprava krajšo ali daljšo dlako tako ne spreminja vsebine obredja. To je še vedno enako, saj kurent s svojim prihodom še vedno odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo.

Množičnost je v zadnjih letih sicer pripeljala do nekaterih odstopov od prvotnega izročila, vendar se številni posamezniki in društva, ki so nosilci izročila tega zavedajo in so pri vnašanju novosti v etnografsko izročilo kritični. Želja po vračanju k prvobitnosti je bila tudi povod za ustanovitev Zveze društev kurentov, katere namen je združevanje nosilcev kurentovih obhodov v želji po skupnem oblikovanju živega izročila in osveščanje organizatorjev različnih prireditev in dogodkov o etnografskem izročilu, s čimer želi zajeziti nekatere moderne in neprimerne oblike prikazovanja kurentovega obredja, ob zavedanju, da je kurentovo obredje živ pojav in da se do neke razumne mere spreminja. Zato je popolnoma nesmiselno in nepravično zaradi početja ene od skupin vse stlačiti v isti koš in reči vsi so enaki.

PRIPRAVILA:         

Nino Galun, podpredsednik Zveze društev kurentov,
Štefan Čelan, član predsedstva Zveze društev kurentov.

25. september 2019
Trgatev 2019 -  VABLJENI

Trgatev 2019 - VABLJENI

V soboto 5.10.2019 bo potekala četrta Kurentova trgatev, ki jo organizirata Zveza društev kurentov v...  

12. februar 2019
Predstavitev novega Mistika

Predstavitev novega Mistika

V četrtek, 7. 2. 2019, smo svetu predstavili novi Mistik, vino, ki ga donegujejo v Ptujski vinski kleti iz grozdja...  

21. september 2018
3. Kurentova trgatev

3. Kurentova trgatev

Zveza društev kurentov jesen že tradicionalno pričenja s kurentovo trgatvijo....  

7. december 2017
Obhodi kurentov na UNESCO seznamu

Obhodi kurentov na UNESCO seznamu

19. september 2017
Vabilo na 2. kurentovo trgatev

Vabilo na 2. kurentovo trgatev

Zveza društev kurentov letos...  

17. februar 2017
Predstavitev vina Mistik

Predstavitev vina Mistik

14. februar 2017

Prikaz kurentovega obredja pred ptujsko mestno hišo

18. oktober 2016
Kurentova trgatev

Kurentova trgatev

11. oktober 2016
Nagradni natečaj za izbiro imena vina

Nagradni natečaj za izbiro imena vina

8. oktober 2016
Vabilo na trgatev

Vabilo na trgatev